Atributivna merila

Atributivna merila določajo sprejemljivost izdelka

Zagotavljanje kakovosti v številni podjetjih je običajno organizirana kot samokontrola, katero izvajajo operaterji na linijah. Le ti izvajajo predpisane postopke, kot so na primer tudi atributivna merila, in na ta način ugotavljajo ali je izdelek sprejemljiv ali ne.

Najbolj pogosto se za ta način preverjanja kakovosti uporabljajo razne šablone, s katerimi je delo zelo enostavno in hitro. V primeru, da gre za preverjanje nekih splošnih dimenzij kot je na primer premer, dolžina ali debelina, so vam na voljo klasična atributivna merila. Če pa vaša proizvodnja zahteva preverjanje posebnih oblik, vam jih lahko izdelajo tudi po naročilu.

Atributivni merilni sistem je ena od kategorij različnih merilnih sistemov

Različni merilni sistemi so danes sestavni del merljivosti kakovosti izdelkov oziroma polizdelkov. Tako se uporabljajo praktično v vseh vejah industrije. Kadar govorimo o merilnih sistemih, mislimo na skupek instrumentov, šablon, standardov, operacij, metod, programske opreme, osebja in okolja, s pomočjo katerih dobimo izmerjen vrednosti.

Atributivna merila

Merilni sistemi, ki jih poznamo, so variabilni, atributivni in kompleksni merilni sistemi. Pri atributivnem merilnem sistemu je merjena značilnost opisna in ima končno število stanj. Za to kategorijo se uporabljajo atributivna merila. Najbolj enostavno je preizkušanje s šablono gre- ne gre, ki ima lahko samo dva končna rezultata. Možne pa so tudi vizualne kontrole, kjer je lahko več rezultatov, na primer zelo slabo, slabo, dobro, zelo dobro.

Izdelek se primerja s tolerančnimi mejami

Atributivna merila z drugimi besedami imenujemo tudi kalibri. Le ti določen izdelek primerjajo s specifičnimi tolerančnimi mejami. Edina možna odločitev meritve z atributivnimi merili sta dva možna rezultata: da je izdelek sprejemljiv ali ni sprejemljiv.

Dobra lastnost metode, ki uporablja atributivna merila, je njena enostavnost, saj se meritev opravi zelo hitro, največkrat z različnimi šablonami. Prav tako je metoda dovolj zanesljiva, da se jo lahko uporablja za različne oblike sortiranja glede na merjeno karakteristiko.

Povezane objave: