Kaj je pravzaprav domena in kako poteka njena registracija

Kaj je domena, ste se verjetno vprašali prvič, ko ste za takšen izraz slišali. Lahko je bilo to že pred leti ali pa nedavno nazaj, ko ste se odločili izdelati svojo spletno stran ali spletno trgovino. Domena je pravzaprav del spletnega naslova. Za nas predstavlja povsem unikaten naslov. Preko njega lahko uporabniki spleta dostopajo do spletnih strani.

Torej, če nimate domene, potem ne morete imeti svoje spletne strani oziroma nanjo pridobivati svojih spletnih obiskovalcev. Še preden vas bo zanimala registracija domene, je treba obvezno preveriti, ali je ime oziroma naslov vaše izbrane domene sploh še na voljo. Prav vsaka domena je namreč unikatna. To pomeni, da v praksi registracija dveh identičnih domen ni možna.

Kdo je lastnik domene

Lastnik domene je podjetje oziroma oseba, ki je domeno registrirala oziroma zakupila, in to za določeno obdobje. Pred potekom zakupa jo je treba ponovno podaljšati. Minimalna doba zakupa domene je 1 leto. Samo nekatere izjeme imajo minimalno dobo zakupa dve leti.

Večina od domen ima maksimalno dobo zakupa od 5 do 10 let. Po preteku tega obdobja pa torej domeno lahko podaljšate. Če tega ne storite, je domena v roku od 30 do 90 dni ponovno prosta in takšna na voljo za novo oziroma svežo registracijo. To opravi lahko katero koli podjetje ali oseba.

Sestava domene

Domena je sestavljena iz dveh delov. To sta vrhnja domena oziroma domenska končnica ter izbrana domena. Skupaj tvorita celotno ime. Seveda se lahko doda še tretji del; to je poddomena.

Z vrhnjo domeno upravljajo registrarji. Ti tudi izdajajo določene končnice, ki so sprejete v svetovnem merilu. Za redke končnice veljajo zelo posebna pravila in seveda tudi določene omejitve. Za končnico .ru na primer potrebujete podjetje v Rusiji ali pa rusko državljanstvo. S takšno vrsto domene se že nakaže, za kakšno vrsto spletne strani bo pravzaprav šlo. Če je na primer izbrana končnica .org, lahko sklepamo, da gre za spletno stran neke organizacije.

Vrsti vrhnjih domen

Na sploh ločimo med dvema vrstama vrhnjih domen. To so klasične domene ter eksotične. Med klasične na primer sodijo .com, .si, .eu, .biz, .net; med eksotične pa na primer .jp, .asia, .ag.

DNS – domain name system

Veste, kaj je DNS? Takšna kratica označuje sistem za prevajanje IP naslovov v spletna imena oziroma domene. Sistem DNS je bil uveden, da si lahko precej lažje ter bistveno hitreje zapomnimo spletna imena. Za prevode IP naslovov v spletne naslove in seveda tudi obratno pa skrbijo DNS domenski strežniki.

Delovanje DNS sistema v praksi

Dejstvo je, da ima prav vsaka naprava v internetnem omrežju svojo unikatno identifikacijsko številko – IP naslov. Z njeno pomočjo naprave oziroma storitve lahko med seboj učinkovito komunicirajo. Na takšen način pa seveda dosežejo svoj želeni cilj. Da se cilj lahko doseže, pa mora DNS zahtevo uporabnika primerno pretvoriti ter usmeriti proti cilju. Sama usmeritev traja le nekaj milisekund.

Zahtevo torej prebere brskalnik, jo nato zapiše v predpomnilnik brskalnika ter jo posreduje naprej DNS upravitelju v operacijskem sistemu.

DNS kot svetovni poštni sistem

Seveda si Domain Name System lahko najlaže zamišljamo kot naš oziroma svetovni poštni sistem. Podobno kot pri DNS tudi pri sistemu pošta-paket potuje od pošiljatelja do prejemnika oziroma naslovnika – z vmesnimi postanki. Razlika pa je v tem, da zahteve ne filtrira ter ne pretvarja DNS, temveč poštne poslovalnice po celem svetu. Pošta po nekem zaporedju potuje naprej, vse dokler ne doseže vašega nabiralnika ali vaših vrat.

Hitrejši dostopni čas

Za nekatere DNS strežnike je značilno, da nam lahko omogočijo precej bolj hiter dostopni čas v primerjavi z drugimi. Če imate na primer težave z omrežjem, ko se zdi, da se prav nobena spletna stran ne bo naložila, je verjetno prišlo do težav s strežnikom DNS.

Ko strežnik DNS ne zmore najti ustreznega oziroma pravilnega IP naslova, ki je povezan z imenom gostitelja, ki ga vnesete, se stran na spletu zagotovo ne bo naložila.

DNS elementi

Seveda DNS lahko zaradi svoje zapletenosti in številnih elementov, ki so povezani s sistemom domenskih imen, povzroča številne zaplete in težave pri samem razumevanju. To ne velja samo za popolne začetnike, temveč tudi za izkušene IT tehnike. Ravno zato je še toliko pomembneje poznati nekatere najbolj pomembne DNS elemente.

Med pomembnejše elemente zagotovo sodi tudi imenski strežnik. Ta usmeri domeno k podjetju, ki skrbi za upravljanje z njenimi DNS nastavitvami.